OBČUTEK, DA OTROK BREZ VAŠE VPLETENOSTI ŠOLSKIH IZZIVOV NE BO ZMOGEL
V običajnih razmerah je razmejitev med tem kaj otrok počne v šoli in kaj je naloga staršev doma precej bolj jasna kot sedaj, ko je celotni učni proces preseljen v domače okolje. Ključnega pomena je, da je starš vpleten v učni proces otroka, potrebno pa je optimizirati in povečati učinkovitost te vpletenosti. Večina otrok dojema vpletenost staršev kot pozitivno, vendar je pomembno, da je skladna z razvojno stopnjo otroka in usmerjena na način, ki otroku omogoči občutek opolnomočenosti pri opravljanju nalog. Spodaj je za izboljšanje le-tega podanih nekaj ukrepov.
Izognite se "samouresničujoči se prerokbi"
Pri vplivanju na otroka se je potrebno izogniti fenomenu »samouresničujoča se prerokba«. Slednja pomeni, da se vaša pričakovanja o vedenju druge osebe uresničijo, ker oseba verjame v resničnost pričakovanj in temu prilagodi vedenje. Konkretno to pomeni, da se lahko vaša pozitivna ali pa negativna pričakovanja o otrokovih sposobnostih izrazijo in tako pomembno vplivajo na njegova vedenja ter dosežke.
.jpg)
Pustite otroku dovolj osebnega prostora
Vaša vpletenost v šolski proces je pomembna, vendar je ob tem pomembno tudi, da je ta skladna s starostjo otroka. Konkretno to pomeni, da je smiselno, da je vaša vpletenost večja pri otrocih, mlajših od 12 let in manjša pri starejših otrocih. Za starejše otroke velja, da imajo večjo težnjo po osamosvajanju in manjšo potrebo po pomoči starša. Zato je smiselno, da otroku ponudite pomoč in mu ob enem pustite prostor, da se samomotivira in osvoji spretnosti samostojnega učenja.
Pristop prilagodite starosti otroka
Svoj pristop prilagodite glede na razvojno stopnjo in otrokovo razumevanje določenega področja. Ne uporabljajte preveč kompleksnih razlag in posploševanja, saj se lahko otrok ob tem počuti kot da ni dovolj sposoben in izgubi motivacijo za učenje. Prav tako lahko dobi občutek, da podcenjujete njegove zmožnosti.
Otroka naučite, da sam najde rešitev
Pomembno je, da šolsko pomoč usmerite tako, da otroka naučite konkretnih strategij in tehnik za reševanje nalog (da ga naučite postopka dela in ne da mu zgolj poveste pravi odgovor), saj na ta način otroka opolnomočite in povečate verjetnost, da se bo znal v prihodnje sam soočiti z nalogami.
Bodite vzor
Pomembno je, da se zavedate, da s svojim vedenjem ponazarjate otrokov model učenja. Vaše vedenje služi kot podlaga za oblikovanje otrokovih lastnih vedenjskih vzorcev.
Vprašajte otroka, kaj mu ustreza
Pogovorite se s svojim otrokom glede tega, kakšen način pomoči mu ustreza. Nekateri otroci si želijo, da so starši bolj vpleteni v učni proces in preverjajo njihove rešitve nalog, drugim pa to predstavlja breme, saj ob tem dobijo občutek, da morajo ob delu s starši vedno na vse naloge odgovoriti pravilno. Z napačno strategijo pomoči lahko pri otroku dosežete odpor in slabše rezultate, zato se je smiselno o tem z njim iskreno pogovoriti.
Upoštevajte navodila učiteljev
Pomembno je, da so vaša navodila in navodila učitelja med seboj skladna, saj lahko podajanje različnih pristopov za reševanje nalog otroka zmede, s tem pa se zniža tudi njegova zmožnost za uspešno samostojno reševanje nalog.